2. Klobasarjenje ročnih kolesarjev

Ročni kolesarji Zveze paraplegikov in KK Bauerfeind smo se 28.5.2016 zbrali v Kopru na 2. srečanju ročnih  kolesarjev. Sonce in morje sta privabila na naše druženje več kot 60 (ročno)kolesarskih  navdušencev. Na traso proti Ankaranu se je podalo 32 članov z različnimi tipi ročnih koles.  Trasa je potekala večinoma po kolesarski stezi. Prvi s samostojnimi kolesi in kolesi na  priklop z “nekaj pomoči” so premagali celo 8% klanec in najdaljšo razdaljo. Vsak procent  navkreber se pozna v rokah. Vse čestitke fantje in dekleta! Kolesarji s kolesi na priklop so  imeli največ težav v klanec, zaradi spodrsavanja kolesa. Veseli me, da so se nam pridružili  tudi člani, ki koles še nimajo in z nami preživeli aktivno dopoldne, saj so premagali del trase  z vozički. In si, na druženju z nami, lahko ustvarili sliko kakšne vrste kolo bi jim ustrezalo.  Člani z “modernimi” motornimi kolesi na priklop pa bodo kmalu lahko ustanovili svojo sekcijo.  Izkazala so se za najbolj “nevarna” med ročnimi kolesi. Saj smo utrpeli dve manjši nezgodi.  Vse se je dobro končalo. Ugotovili smo, da so robniki, pa čeprav nizki, zelo nevarni. Zato je  pri zavijanju na pločnike potrebno biti skrajno previden. Svojevrsten izziv je tudi vožnja v  skupini. Iskreno se zahvaljujemo našim spremljevalcem, posebej triatloncu Alešu Suhadolniku  in Marjetki Šibelja, ki so nas varno pospremili čez nevarne cestne odseke. Kolesarska pot  Koper proti Ankaranu bi bila idealna, če bi uredili še nekaj kilometrov kolesarskih poti ali  uredili cestne robove. Tako pa smo pridobili dragocene izkušnje v cestnem prometu.  Predvsem pa bi veljalo razmisliti o varnostnih čeladah. Tudi svetla oblačila in opozorilne  zastavice na cesti niso odveč. Super je tudi kakšen odsevnik ali luč.   Po rahli organizacijski zmedi na startu, nekaj potnih kapljah zaradi vročine in sončnih opeklin  smo se, po odzivih sodeč, zadovoljni vrnili v startnociljni prostor. Okrepčali smo se v gostišču  Emonec. Veseli smo vaših pohval, idej, vabil v različne konce Slovenije, razmišljanj o  primernih in varnih poteh, spremstvu in želje po druženju.  Hvala tudi vodstvu DP Istre in Krasa, vodji športa pri Zvezi in šoferjem  pokrajinskih društev za pomoč pri izvedbi srečanja.

Nekaj spominov na druženje si lahko ogledate v kratkem video-prispevku (by Eskadrilja 2050).